Evropski vodilni na področju obnove delov od leta 2005.

Ponovna izdelava za strokovnjake

Obnova krmilnega sistema

Obnova krmilnega sistema

Krmilni mehanizem je natančen, varnostno kritičen del avtomobila. Po letu 2000 so proizvajalci začeli hidravlične sisteme servo volana opremljati z električnimi sistemi, da bi sčasoma hidravlične sisteme v celoti nadomestili z elektronskimi moduli.

Zaradi zapletene konstrukcije in raznolikosti funkcij stroški povsem novega menjalnika pogosto dosežejo vrednost vozila, v katerem ga je treba zamenjati. Zato strokovno popravilo zagotavlja varnost in prinaša tudi finančne koristi.

Pojav servo volanskih sistemov, opremljenih z elektronskimi servopogoni, je bil pomemben korak v razvoju volanskih sistemov osebnih avtomobilov. Ker je bilo v sodobne volanske mehanizme vgrajenih vedno več sestavnih delov, funkcij in tehnologij, so postali bolj zapleteni in ranljivi v primerjavi s hidravličnimi sistemi.

Za strokovno obnovo tako pomembnega dela vozila sta potrebna ustrezno znanje in tehnologija. Sodobna diagnostična oprema simulira pogoje delovanja menjalnika v vozilu in tako potrdi pravilnost popravila. Razviti postopki zagotavljajo predvsem visoko kakovost in varnost delovanja. Zato je smiselno, da popravilo servoojačevalnika opravi podjetje, ki izpolnjuje vse zgoraj navedene pogoje, kot je Turbo-Tec.

Podjetje Turbo-Tec, ki je znano po obnovi turbinskih polnilnikov in sistemov za vbrizgavanje dizelskega goriva, je od začetka leta 2016 začelo obnavljati hidravlične in električne krmilne sisteme. Pri popravilu krmilnih sistemov so uporabljeni deli najvišje kakovosti, kar zagotavlja dolgoročno nemoteno delovanje.

Volanski mehanizmi, ki jih popravljajo v podjetju Turbo-Tec, se od tistih, ki jih popravljajo druga podjetja, razlikujejo po tem, da se po popravilu volanski mehanizem opremi s povsem novimi krmilnimi palicami in pokrovi, kar zagotavlja hitro namestitev na vozilo, omogoča pravilno nastavitev in daje lastniku vozila zagotovilo, da sta bila popravilo in zamenjava volanskega mehanizma opravljena v skladu s tehnologijo proizvajalca vozila.

Čas imobilizacije vozila se skrajša na minimum, pri tem pa se ohrani najvišja kakovost, ki jo potrjuje dvoletno jamstvo.

Ugotovimo, katere tehnične rešitve lahko najdemo v osebnih avtomobilih in katere krmilne sisteme je mogoče popraviti?

Hidravlična pomoč

Do približno leta 2005 so najbolj priljubljeni menjalniki delovali s popolnoma hidravličnim servo sistemom. Pri tej ureditvi je črpalko poganjal motor prek pomožnega jermena. Hidravlična tekočina iz črpalke se je pod visokim tlakom usmerjala v volanski mehanizem in pomagala pri odklonu kolesa. Pri tej vrsti je bila stopnja okvar najnižja. Moč servoojačevalnika je bila odvisna od hitrosti vozila in se je uravnavala mehansko z mehanskim spreminjanjem zmogljivosti hidravlične črpalke ali z električnim ventilom.

Glede na trenutno starost vozil, opremljenih z zgoraj navedeno rešitvijo, njihovo število prevoženih kilometrov in pogoje delovanja so lahko številne komponente potencialni viri okvar, od obrabe tesnilnih komponent in notranjih mehanskih komponent do poškodb zaradi korozije.

Turbo-Tec ponuja celovito storitev popravila hidravličnih krmilnih mehanizmov in z njimi povezanih črpalk.

Elektrohidravlični krmilni sistem /EHPS/.

Elektrohidravlični krmilni sistemi

Pri popolnoma hidravličnih sistemih, ki jih poganja pomožni jermen, črpalka servoojačevalnika vedno črpa olje, tudi kadar to ni potrebno. Za zmanjšanje izgube energije in natančno uravnavanje moči črpalke se za pogon črpalke uporablja elektromotor.

Tlak tekočine in moč črpalke, tj. silo, s katero je podprto krmiljenje, je mogoče natančno prilagoditi glede na trenutne vozne parametre. Motor črpalke deluje z največjo hitrostjo približno 10.000 vrtljajev na minuto, ko se volan hitro vrti pri nizkih hitrostih, npr. pri manevriranju na parkirišču. Če se vozilo ne premika in se volan ne vrti, črpalka deluje pri približno 2 000 vrtljajih na minuto, pri čemer je stalno pripravljena povečati svojo hitrost. Če se vozilo premika z veliko hitrostjo in so premiki volana zanemarljivi, elektromotor ne deluje. Zaradi odsotnosti stalnega pogona motorja z notranjim izgorevanjem se prihrani do 75% energije. Črpalka ima vgrajen krmilnik, v katerem so shranjene njene obratovalne značilnosti, prilagojene značilnostim zadevnega vozila. Črpalka ima vgrajen tudi rezervoar za tekočino za servoojačevalnik. Regulacija servoojačevalnika poteka na podlagi osnovnih informacij, ki jih zagotavljajo ustrezni senzorji:

  • hitrosti vozil,
  • hitrost vrtenja volana,
  • število vrtljajev motorja.

Popolnoma električni servo volan /EPS- Electric Power Steering/

Zaradi prednosti elektromotorjev, njihovega učinkovitega delovanja in možnosti natančnega krmiljenja se hidravlični sistemi v osebnih avtomobilih postopoma opuščajo. Električni krmilni sistemi so že vgrajeni v vsako drugo vozilo.

Električno podprti sistemi so popolnoma brez hidravlične komponente. Ustrezen pomožni navor v danem trenutku se ustvarja z gibanjem elektromotorja, nameščenega na volanski drog (sistemi EPSc) ali neposredno na menjalnik (EPSr) z različnimi različicami prenosa moči (zobniški, jermenski, kroglični).

Vhodni signali v sistemih EPS so v primerjavi z elektrohidravličnimi sistemi razširjeni in vključujejo naslednje:

  • senzor kota krmiljenja /na volanskem obroču ali v menjalniku/.
  • navor /senzor navora torzijske palice/
  • Senzor kotne hitrosti in števila vrtljajev/minuto za elektromotor
  • senzor temperature električnega motorja
  • napajanje
  • število vrtljajev motorja
  • hitrost vozila
  • Posredovanje ESP

Večje število senzorjev in vhodnih signalov pomeni tudi več možnosti za morebitne napake, zato je obsežen tudi samodiagnostični sistem krmiljenja. Najpogostejše napake so okvare senzorjev navora ali kota krmiljenja. Ta dva senzorja sta pri nekaterih modelih integrirana v en sam modul.

Postopek obnove ne vključuje le zamenjave teh senzorjev, temveč tudi diagnosticiranje vseh sestavnih delov menjalnika zaradi morebitnih poškodb. Poškodovane komponente se zamenjajo z novimi.

Obnovljene pametne sisteme je treba ponovno programirati.

Najpogostejše napake v hidravličnih in elektrohidravličnih sistemih:

  • Korozija verižnika zaradi poškodovanega zaščitnega gumijastega prtljažnika
  • težave s tesnjenjem /vnotranje ali zunanje puščanje/.
  • obraba zob - na verižniku ali na volanskem obroču.
  • okvara senzorja v elektrohidravličnem sistemu

Najpogostejše napake v sistemih EPS:

  • nepravilno delovanje senzorja kota in navora
  • elektronske napake /na primer tranzistorji Mosfet/.
  • mehanske poškodbe zob.

Najpogostejše mehanske napake hidravličnih črpalk:

  • notranje ali zunanje puščanje
  • mehanske poškodbe koles ali ohišja.

Najpogostejše napake črpalk električnega hidravličnega servoojačevalnika:

  • elektronska napaka zaradi uhajanja olja
  • mehanske poškodbe zaradi onesnaženega olja.
  • zunanje mehanske poškodbe
Filtri